Hitro in brez napora
Prvi korak na poti k tekočemu branju je zagotovo poznavanje abecede. A poznavanje ni dovolj. Otrok mora črke in njim pripradajoče glasove prepoznavati avtomatizirano, torej zelo hitro in brez napora.
Zakaj je to pomembno
Za obdelovanje podatkov naši možgani uporabljajo več mehanizmov. V grobem – imamo dolgoročni spomin, senzorni spomin, kraktkoročni in delovni spomin. Delovni spomin upravlja z informacijami in igra ključno vlogo pri aktivnem obdelovanju informacij. Delovni spomin je omejen. Z drugimi besedami – če otrok določen del delovnega spomina nameni priklicu glasu, ga ostane manj za vezanje glasov v zlog, besedo. Zato moramo predno se lotimo branja poskrbeti, da je priklic črk že na “spominski avtocesti”*. Torej ko otrok črko vidi, v trenutku ve kakšen je njen glas, brez da bi s tem obremenjeval svoj delovni spomin.
Kako vemo ali so črke avtomatizirane – gradivo
Enostaven dokaz je, da zmore otrok prebrati 28 znakov zamešane abecede v 15 sekundah. Gradivo za preizkus je na voljo tukaj. Uporabniki aplikacije Kobi, ga lahko uvozite in poljubno spremenite v velike tiskane črke.
In če še ne gre?
Problematičnim črkam se lahko posvetite na več več-čutni način. Več-čutno učenje je zabavno in pri mnogih otrocih izrazito bolj uspešno. Nekaj idej sem zbrala tukaj. Potrebujete le nekaj dobre volje in že si iz domačih kuhinjskih sestavin lahko pripravite učne pripomočke, ki resnično delujejo.
Še en zelo dober način je sekvenčno učenje črk. O nem bom kaj več povedala v naslednjem zapisu.
Pomembno
Otrok naj abecedo vadi s povdarkom na glasu črke, in ne pomožnem samoglasniku. Torej “Bə” s čim krajšim ali brez polgasnika in nikakor ne “BE“.
*Dr. Lidija Magajna je imela na 5. Mednarodni konferenci o specifičnih učnih težavah odlično predavanje v katerem je razložila strukturo delovnega spomina v povezavi z razvojem šolskih veščin, in kako lahko to uporabimo pri načrtovanju poučevanja. Njen članek je na voljo v zborniku konference.
