Branje – kdaj in kaj lahko pričakujemo od otroka.

“Moj pa že zdavnaj bere!” “Joj, naši pa sploh ne gre.” “Ma, ne sekiraj se, saj bo steklo.” in podobne stavke si izmenjujemo starši prvošolcev in drugošolcev, medtem ko čakamo ob nogometnih igriščih, atletskih stezah ali v vrsti pred blagajno.

“Naš pa kar požira knjige.” pripomne mimogrede sosed, ti pa se sprašuješ zakaj se tvoj nadebudnež še vedno muči z bralnimi listi. Otroci so različni, in različni smo starši, ki različno razumemo kaj pomeni “požirati knjige” in kaj pomeni “gladko branje”.

Strokovnjaki doma in po svetu se strinjajo, da je tekočnost za učenje branja kot telesna temperatura za zdravje. Večja odstopanja od pričakovane hitrosti branja nakazujejo, da otrok potrebuje intervencijo v poučevanju, ki mu bo omogočila boljši napredek. Pomembno je, da opazimo že manjše zaostanke in jih uspešno nadoknadimo, saj večji zaostanki s sabo prinašajo cel kup neprijetnih posledic.

Da osvetlimo, kaj lahko v katerem obdobju pričakujemo od otroka, smo se odločili zapisati naslednji blog.

1. razred

Tam nekje okrog novega leta prvošolci preidejo od neskončnega risanja črt in krivulj (namenjenega razvoju grafomotorike – torej sposobnosti držanja pisala in pisanja razločnih majhnih znakov) na strukturirano učenje abecede. Učenje ne gre po vrsti od A do Ž. To pa zato ker se poleg prepoznavanja črk učijo še ene veščine, ki je IZJEMNO pomembna. To je vezanje dveh črk v eno glasovno enoto. Dve črki povezani v celoto bosta kasneje pomenili prebran zlog ali kar celo besedo.

Otroci se najprej učijo črke za zveneče glasove, da lahko vezavo delajo počasi – “NNNAAAA” Več si preberi na tej povezavi: https://kobiapp.io/sl/blog/bralni-listi-in-druge-zagate/

Postopoma se bo otrok do konca šolskega leta naučil brati enostavne besede s hitrostjo tam nekje od 10 do 20 besed na minuto. Ob koncu šolskega leta bo že

  • popolnoma avtomatiziral vse črke abecede – ko vidi črko pripadajoči glas izstreli brez razmišljanja. Ali z drugimi besedami – zmešano abecedo zna prebrati v 20 sekundah. (Zmešana abeceda pomeni, da so vse črke abecede, a ne v vrstnem redu abcčd…)
  • Hitro in brez napora veže par črk BA, TA, AM, UR, IF, PR itd https://kobiapp.io/sl/blog/recept-za-hitro-ucenje-branja/
  • Nauči se brati daljše besede, tako da veže: MMMMMOOOOOJJJJJAAAA – nauči se torej kako se zapis “dekodira” v govor 
  • Pogoste kratke besede prepozna in takoj prebere kot besedo (MAMA, ATI, HIŠA itd.)

Otrok še vedno ne prebere tekoče enostavnih besed, kot so MAMA, ATI, HIŠA?


2. razred

Ob začetku drugega razreda učenci najprej ponovijo snov iz leta poprej, nato pa se začne učenje branja odvijati z bliskovito hitrostjo. Učencem so predstavljene male tiskane črke, ki naj bi jih mimogrede osvojiil. Že od decembra dalje se pričakuje, da otrok branje vadi le še z malimi črkami. Tako imajo le 2 – 3 mesece časa, da male črke tudi pravilno osvojijo in obvladajo. Nekateri jih osvojijo res hitro, za nekatere pa ta kratek rok predstavlja težavo in se pri priklicu posameznih glasov še vedno lovijo.

Po novem letu se pričakuje, da otrok že samostojno bere – tudi matematične besedilne naloge, ki pogosto prinašajo precej zapleteno stavčno zgradbo in zapletene besede. Istočasno začne tudi z usvajanjem pisane abecede. Vaja pisanja zahteva ogromno časa in pobere večino fokusa pri pouku slovenskega jezika. Zato je pomembno, da glasno branje nadoknadimo doma, saj otrok v razredu dobi vse manj priložnosti.

V nadaljevanju šolskega leta se branje vse manj zatika, vse manj je tudi napak. Zaradi boljše tekočnosti otrok brez težav iz besedila potegne bistvo. Proti koncu šolskega leta v povprečju otroci v minuti preberejo 49 besed, hitrost branja torej podvojijo. Tisti, ki jim branje hitreje steče pa berejo že kar s hitrostjo 95 besed / minuto. 

Do konca 2. razreda otrok

  • doseže popolno avtomatizacijo vseh malih tiskanih črk in pisane abecede
  • usidra veliko pogostih besed, četudi so daljše in težje za dekodiranje. Hitro in glako prebere na primer: trgovina, učiteljica, kuharica, igrišče, guglanice itd.
  • Pri neznanih in dolgih besedah upočasni tempo in jih spretno dekodira. Te besede z nekajkratnim branjem “usidra” v svoj ortografski leksikon.

Se otroku branje še vedno zatika?


3. razred

Otrok z branjem povečuje ta svoj zaklad besed za hiter priklic, ki jih zna nemudoma izgovoriti. S tem se dviguje tekočnost branja. Več kot otrok bere, večji je zaklad besed, bolj hitro in brez napora otrok bere. Ob branju v glavici ostane dovolj prostora, da dobro sledi pomenu prebranega, kar se kaže v vedno bolj izraznem branju.

Vaja tukaj res dela mojstra, saj povprečen bralec ob koncu tretjega razreda zmore okrog 100 besed / minuto; toliko kot odličen bralec konec drugega razreda. Odličen bralec pa ob koncu šolskega leta že povsem tekoče bere, saj je njegova hitrost branja 135 besed / minuto.

Norme tekočnosti branja 

VIR: Janja Košir: Formativni preizkus tekočnosti branja v petstopenjskem modelu pomoči za učence z učnimi težavami http://pefprints.pef.uni-lj.si/3862/

KOBI_tekočnost branja

Tekočnost branja

Skozi ti dve leti razvoja – ko je otrok v drugem ter tretjem razredu osnovne šole – je tekočnost branja prvi pokazatelj kako hitro otrok napreduje. Zato je posebej pomembno, da ta podatek redno spremljamo. To nam omogoča mirne živčke, ko teče vse kot po maslu ter hitro reakcijo, ko rezultati niso zadovoljivi.

Naročite se na novičke

in bodite obveščeni o novih funkcijah aplikacije