Vsak dan, resno?
Morda si se kdaj vprašala – ali je res nujno potrebno, da otroka po napornem šolskem dnevu zvečer doma gnjavim še z branjem? Ali ga ne bi tega mogli naučiti v šoli?
Je že tako, da imamo veliko večje možnosti za uspeh, če razumemo ZAKAJ nekaj počnemo. In zato je naravno in čisto prav, da si starši postavljamo taka vprašanja.
Odgovor je precej preprost – 10 – 15% otrok se nauči brati samih od sebe, brez posebnega treninga in domače vaje. A če tvoj otrok ni med njimi, bo z glasnim branjem veliko hitreje napredoval. Če torej želiš svojemu otroku olajšati življenje v šoli, mu želiš da dobro napreduje na vseh šolskih področjih (zdaj, in v prihodnje), potem je bralni trening odlična investicija.
V možganih se z učenjem branja zgodi nekaj čudežnega. Otrok pri šestih letih odlično razume govor. O svetu ve zelo veliko, ko sliši nekoga reči “pes” v trenutku ve, da je to žival, ki maha z repom in laja, je brikete in se včasih pokaka na pločnik. Nize glasov torej prepoznava kot pomenske enote – besede. Ko pa se loti branja, se postopoma nauči, da ima vsak glas svoj simbol (črko). Razume, da so tudi nizi teh simbolov enote, s katerimi iz svoje “baze podatkov” lahko prikliče ta isti pomen.
Da bodo začetki branja lažji, uporabi KOBI eBralnik!
Da pa bo lahko bral enako učinkovito kot poslušal, mora v prepoznavanju teh nizov simbolov postati izjemno hiter. In zato je potrebno določeno število ponovitev. Tako kot stepene smetane ne moreš narediti brez stepanja, se otrok ne more naučiti brati brez branja. Res je, da otroški možgani niso sladka smetana, a obstajajo podobnosti – proces ne traja za vse vrste možganov (ali smetane) enako dolgo, in veliko je odvisno od učinkovitosti orodja ter tvoje vztrajnosti 😉
3 pravila za učinkovitost vaje
- Otrok bere besedila, ki niso pretežka. V praksi to največkrat pomeni, da besede niso predolge. Bere besede, ki jih zmore vezati – vleči. Za zečetek torej predvsem (nesmiselne) parčke dveh glasov.
Poglej si VIDEO kako to poteka. Ko to obvlada, poizkusi z dvozložnimi besedami, dolge besede v besedilu pa lahko prebereš ti. V učenju branja so faze, ki jih ne gre preskakovati. Izgraditi je potrebno trdne temelje, da stvari stečejo kot morajo.
- Bere na glas. Zakaj? Ker tako pri učenju branja pomagajo ušesa – oziroma možganski centri za razumevanje govora. Otrok tako sam sebi ponudi povratno informacijo, ali ima to kar izgovarja smisel.
- Bere toliko časa, kolikor zdrži koncentracija. Kot vsak dober trener mu pomagaš, da čas malo podaljša, a ga ne siliš preko njegovih mej zmožnosti.
3 pravila za dobro voljo med bralno vajo
Cilj domače bralne vaje je, da bo otrok bral (skoraj) vsak dan, na glas, vsaj 7 minut. 7 minut glasnega branja povprečnega drugošolca v tem letnem času pomeni 280 besed, torej lahko vsak dan prebere eno zgodbico.
Še bolj pomemben cilj domače bralne vaje pa je, da se otrok po njen dobro počuti. Če je sedem minut preveč, lahko bralno vajo razdeliš na dva ali tri manjše dele.
- Ne popravljaj. Kadar naredi napako, ga nežno opozori z m-m ali čim podobnim. Dovoli mu, da se popravi sam
- Uporabi štoparico – dogovorita se koliko minut bo bral (ne “to boš prebral do konca”). Na koncu ga lahko povabiš, da prebere še kakšen odstavek, a ne pretiravaj. Pomagaj mu, da si zastavi realen cilj, in ga tudi doseže.
- Po branju si vzemi nekaj minut za pogovor o prebranem. Pomembno je, da otrok razmišlja o tem kaj je prebral, morda razjasni kakšno neznano besedo ali sploh razvozlja, kaj je bil pomen besedila.
Zakaj doma in ne v šoli?
Saj to bi lahko opravili že v šoli, si morda pomislila. A če pustimo ob strani časovno stisko in nemir, ki ga s sabo prinese dva ducata razigranih otrok, obstaja še nekaj dobrih razlogov. Doma otroka ni sram, če se mu zatika. Doma zanj navijate. Doma ga vzpodbujaš in mu stojiš ob strani. Zato je glasno branje doma VELIKO lažje kot pred sošolci.
Za več idej o načinih skupnega branja, pa si lahko prebereš še zapis 7 tehnik skupnega branja.
