Branje je mlada veščina
Čeprav se nam včasih zdi, da je branje nekaj povsem naravnega, še zdaleč ni tako. Pisavo je človek pravzaprav izumil šele pred kratkim, pojavila se je pred dobrimi 5000 leti in je spretnost, za katero se morajo centri v naših možganih povezati na prav poseben način. Z učenjem branja naše možgane namensko preoblikujemo.
V nasprotju z občutkom za števila, ki je človeku prirojen, je potrebno otroku občutek za pisano besedo torej privzgojiti. Zato mnogokrat slišimo, da je dobro že od prvih mesecev življenja dalje z otrokom prebirati slikanice. Za branje sicer otrok potrebuje še mnogo več, a začne se pri razumevanju, da so v knjigah zapisani znaki, iz katerih mamica ali očka pripovedujeta zgodbice.
Koraki na poti k branju
Otrok že od najzgodnejšega otroštva razvija sposobnosti, ki so potrebne za učenje branja in pisanja. Mišljenje in sposobnost zaznavnosti zorita skupaj z njegovim živčnim sistemom in številom izkušenj, ki mu jih ponuja okolje. Še posebej pomembna pa je vrsta spretnosti povezanih s prepoznavanjem glasov – strokovnjaki temu rečejo fonološko zavedanje in fonološko procesiranje. V grobem gre za to, da zna otrok govor razdeliti na besede, zloge, posamezne glasove, kasneje pa glas ali zlog izpustiti, ga zamenjati, besede rimati in podobno.
Nekateri otroci občutek za glasove razvijejo mimogrede in brez napora, še posebej pri otrocih z disleksijo pa žal temu ni tako.
Izkazalo se je, da imajo otroci s šibkim občutkom za glasove praviloma tudi velike težave pri učenju branja in pisanja. Če pri otroku fonološko zavedanje ni dozorelo samo od sebe, mu moramo nujno pomagati, da osvoji potrebne veščine. Brez njih se namreč ne bo mogel uspešno lotiti opismenjevanja.
Igre z glasovi se lahko igramo že globoko v predšolskem obdobju, če pa smo naleteli na težave pri učenju branja in pisanja je to prvi “ukrep”, ki mu moramo posvetiti pozornost.
In dobra novica? Nepogrešljive spretnosti povezane z glasovi lahko treniramo tudi na zabaven način.
Besede
1. Poskočne besede
Otroku počasi beremo zgodbico ali pesmico, on pa za vsako besedo poskoči. Če smo v avtu, lahko otrok za vsako besedo ploskne. Sprva mu pomagamo tako, da delamo med besedami daljše presledke, sčasoma pa bo postal hitrejši.
2. Ukročene povedi
V igri sestavljamo povedi s točno določenim številom besed. Najprej oblikujemo nalogo, recimo Povej mi poved o naši muci, ki bo imela 4 besede. Otrok potem poizkuša oblikovati poved, rekel bo recimo “Naša muca je zelo prijazna”. Ko besede prešteje, včasih ugotovi, da jih je preveč ali premalo in poved mora popraviti – “Muca je zelo prijazna” ali “Naša muca je prijazna”. Igro se igrate izmenoma, tako da enkrat nalogo oblikuje otrok enkrat pa vi. Otroku je všeč, da so lahko tovrstne naloge tudi za vas zahtevne. Bi znali oblikovati poved o brahiozavru na dvajset besed? 😉
Rime
3. Marsovčki
Marsovčki govorijo drugačen jezik in se radi pogovarjajo v rimah. “Kugaluga?” “Moratuga!” ali pa “Zufi prap?” “Potakap!” Enkrat si prvi marsovsko besedo izmisli otrok, drugič vi. Otroci se ob izmišljevanju besed velikokrat zelo zabavajo. Ko otrok dobi dober občutek, kaj se rima mu bo lažje iskati rime tudi v zemeljskem jeziku.
Včasi Marsovčki pridejo na Zemljo. Takrat se pogovarjajo z zemljani. “Trava?” “Krava!” Ups, to ni bil marsovček, ampak mama. “Krava?” “Štava!”
Zlogi
4. Poskočne pesmice
Otrok skače ali ploska na vsak zlog, medtem ko mu prebiramo pesmico. Lahko tudi pojemo. Tako si otrok pri prepoznavanju kaj je zlog pomaga z občutkom za ritem, in obratno.
5. Ta leni marsovčki
Tudi z zlogi se lahko igramo marsovske igre. Nekateri marsovci namreč sovražijo dolge besede. Zato vedno kakšen zlog pohrustajo. Recimo marsovček Mumo vedno pohrusta “mu” ali “mo”. Kako bi Mumo rekel “Muca”? “Ca” seveda! In kako “Morje”? “Rje”! Tudi te igre se lahko igramo izmenično, otrok se bo zabaval, ko vam bo dajal težke naloge, vi pa zahtevnost postopoma stopnjujte proti večzložnim besedam in več črkovnim zlogom. Nas so obiskali marsovčki Tor, Pi, Kuko, Štoro, Tada, Bikra in Mitor, a marsovčkov je toliko kot si jih želite izmisliti!
Glasovi
6. Besedne gosenice
Zabavna igra za v avto je besedna gosenica. Besedno gosenico sestavljajo besede, ki se začenjajo in končujejo na isto črko. Za glavo izberemo eno veselo besedo, recimo čiračarA potem pa izmenično vsak igralec doda eno besedo, recimo astronavT – topoL – lisT – traktoR – raK – kostanJ – jabolkO in tako naprej.
Kasneje lahko besede vežemo na katero drugo črko, recimo 2. črko besede: mUca – uTica – tRampolin – rObot – oČka – čEbela – … ali predzadnjo muCa – cesTa – tovarNa – nogomEt – enKa – …
7. Črkovni krt
Črkovni krti rijejo po besedah in vedno izmaknejo kako črko ali dve. Igramo se tako, da povemo katero črko je pojedel krt in izberemo besedo. Recimo: Krt leze skozi besedo hruška in pohrusta Š. Kaj ostane? Ostane nam le “hruka”, kako bomo zdaj naredili kompot?
Tudi to igro se igramo izmenično, enkrat daje nalogo otrok, drugič vi. Zahtevnost primerno stopnjujete tako, da so besede vedno daljše, da včasih krt pohrusta dve črki in podobno. Našim otrokom je ta igra velik izziv in se jo še vedno zelo radi igrajo. Poleg občutka za glasove trenirajo tudi delovni spomin in usmerjanje pozornosti ter strategije razčlenjevanja besed.
