Teden je bliskovito minil. Zaznamovala so ga šolska ocenjevanja in en še posebej zabaven poskus več-čutnega učenja zemljepisa. Otroci neverjetno radi sodelujejo pri izdelovanju svojih učnih pripomočkov, verjetno velja temu nameniti kakšnega od prihodnjih blogov 🙂
Kobi med strokovnjaki
Eno Kobi tablico sem pospremila v Ljubljano, kjer je romala v roke dvema srčnima pedagogoma. Veselimo se njunega zaupanja. Izjemno pomembno se nam zdi, da so metode, ki jih ponujamo otokom s težavami, preverjene in utemeljene. Še posebej otroci z disleksijo morajo v šoli presedeti ure in ure pouka, ki ni prilagojen njihovemu načinu učenja. In prav je, da je dodatno delo usmerjeno in dokazano učinkovito.
Šolski vlak
Teden je zaznamovalo tudi nekaj klepetov z mamicami, ki v stiski ne vedo kam naj se obrnejo. Kako naj pomagajo otroku, ki ga je šolski vlak pustil na železniški postaji. In odgovor je le eden. Z veliko mero ljubezni in vztrajnosti bo treba peš za njim. Žal čudežna očala, s katerimi bo otrok kar naenkrat znal brati, ne obstajajo. Obstajajo pa srčni odrasli, ki ga lahko z veliko mero potrpežljivostjo naučijo in ga v branju tudi izurijo. Vsakemu staršu ali učitelju, ki se mu zdi, da mu na tej poti Kobi lahko pomaga, še vedno z veseljem podelimo dostop do preizkusne različice. Pišite mi.
Pet nasvetov
Ta teden z vami delim pet nasvetov, ki bi jih dala sama sebi pred nekaj leti. Zapisala sem jih poleti na pobudo projekta Življenje z Disleksijo, tako je nastala njihova rubrika nasveti staršev. In verjemite mi, še posebej številko #5 si je dobro vedno znova vzeti k srcu 😉 Lep vikend vsem skupaj!
Zgodnji znaki, kot so: težave s poimenovanjem barv, zavezovanjem čevljev, slab občutek za rimo ipd. so lahko znanilci, da je otrok dislektik – čeprav z opismenjevanjem še niti ni začel. Če se ti zdi, da ima otrok glede na njegovo siceršnjo brihtnost nerazumljivo velike težave z nalogami povezanimi z jezikom, se pripravi.
Zakaj? Za vsak slučaj. Zgodnja intervencija obrodi najboljše rezultate, razumevanje težav pa prihrani slabo voljo.
Dobro je, če ima otrok pred vstopom v drugi razred abecedo v največji možni meri avtomatizirano. Torej – ko vidi črko, brez razmišljanja izstreli njen glas.
Zakaj? Za branje je ključna ZELO hitra povezava med grafemom in fonemom – znakom in pripadajočim glasom. V drugem razredu na hitro velikim tiskanim dodajo še male tiskane črke. Če otrok ne zmore HITRO vzpostaviti povezave med znakom in glasom ne more pričeti usvajati pravilne tehnike branja.
… med čakanjem vadi abecedo in ZLOGE.
Zakaj? Ker mora otrok izuriti možgane, da bodo znali hitro prepoznavati zloge. Čakalne dobe so dolge in vsak mesec je pametno izkoristiti.
Šola ne ve, da že dobro leto z otrokom vztrajno trenirata in da sta že izkušena maratonca na ultradolge proge. Ne pričakuj preveč, da bodo pripravili podroben in konkreten načrt prilagojen tvojemu otroku.
Zakaj? Kurikuluma za opismenjevanje dislektikov za slovenski jezik ni. (Oziroma ga ni v obliki, ki bi bil dostopen šolam in staršem. Če ga kdo pozna, naj mi nemudoma sporoči!) Prav tako ni praktičnih metodologij za poučevanje otrok z diskalkulijo. Strokovni sodelavci so prepuščeni lastni iznajdljivosti znotraj omejeneih ur.
Hočeš-nočeš si postala bralni trener. Čimprej sprejmi, da na silo ne gre nič. Ne jezi se. Nauči se tehnik motiviranja. Več se smej.
Zakaj? Veselje do znanja in primerno dobro branje sta pomebna cilja, a najbolj pomembno je prijetno otroštvo 🙂 Tvoj otrok je moral zelo zgodaj postati borec, ne pozabi.
Kot veste je statistično vsaj vsak deseti otrok dislektik. Kot primer “dobre prakse” raje omenite učenca na šoli, kot kakšnega uspešnega inženirja izpred let 😉
Na spletu je veliko virov o opismenjevanju v angleškem jeziku po Orton Gillingham metodi. Prilagodite si principe za slovenski jezik, pomagalo bo tudi ko v urnik udari še angleščina 😀
