Več-čutno učenje

Ljudje pridobivamo znanje in veščine na različne načine. Informacije slišimo, mnogokrat jih preberemo, včasih vidimo, velikokrat pa se učimo skozi dejanja.
Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on print
Share on email

Vsak otrok se uči na drugačen način

Čeprav imamo vsi ljudje enake mehanizme delovanja možganov, vsaki možgani delujejo malce drugače. Tako si nekateri otroci podatke bolje zapomnijo če jih slišijo, drugi spet če jih vidijo. Strokovnjaki omenjajo tri učne stile:

Vizualni – zapomnim si, kar vidim. Pomagajo mi fotografije, sheme, video predstavitve. Rad uporabljam barve, podčrtujem podatke, si rišem miselne vzorce. V ta učni stil je Walter Burke Barbe, ki je ta model učnih stilov utemeljil leta 1979, uvrstil tudi tiste, ki se učijo z branjem.

Slušni – zapomnim si, kar slišim.  Pomagajo mi rime, pesmice. Kadar berem, premikam ustnice ali berem polglasno.

Kinestetični – zapomnim si, kar izkusim. Pomagajo mi kretnje. Rad sestavljam in razstavljam, če se stvari dotaknem, si podatke on njih bolje zapomnim.

Čeprav je mogoče za vsakega otroka ugotoviti, kateri je njegov najbolj uspešen učni stil je dobro, še posebej v otroštvu, razvijati vse stile. Pogosto namreč uporabljamo za pridobivanje znanja na enem področju en učni stil, kje drugje pa drugega.

Več-čutno učenje

Več-čutno poučevanje pomeni, na otroku ponudimo isti podatek na več načinov, kot opisuje primer jabolka. Podajanje lahko dopolnimo na mnogo načinov. Včasih je to povsem preprosto, včasih pa moramo uporabiti malo domišlije.

Vrsta študij je dokazala, da je več-čutno učenje izrazito bolj uspešno. To velja tako za otroke kot odrasle. Razlog tiči verjetno v tem, da smo se kot vrsta razvili v okolju, ki vpliva na vse naše čute. V vsakdanjem življenju uporabljamo vse kanale za pridobivanje novih informacij in znanj, naši možgani so prilagojeni na tak način pridobivanja znanja.


PRIMERA

Jabolko je užiten pečkat plod, ki ga sestavljajo pecelj, peščišče s semeni, omesenelo cvetišče in lupina. To nam lahko nekdo pove, lahko preberemo ali si ogledamo shemo. Razumevanje lahko pridobimo tudi če jabolko pozorno razrežemo in ga okusimo. A najbolj celostno znanje bomo pridobili, če uporabimo vse kanale učenja.

Tako se bomo naučili nove besede in poimenovanja, razumeli bomo njegovo sestavo vse skupaj pa podprli z konkretno izkušnjo, kjer se bomo naučili tudi o njegovi trdoti, kakšen vonj in okus ima, kakšno strukturo ima peščišče, in tako dalje.


Plastnice so črte, ki povezujejo točke z isto nadmorsko višino. S poskusom bo otrok zelo hitro razumel, kako pridemo do njih, da so gostejše tam kjer je pobočje bolj strmo, lažje si bo zapomnil dogovor o barvah.

Več-čutno učenje je izrazito bolj uspešno. Še posebej pomaga otrokom, ki imajo težave pri učenju ter otrokom z disleksijo.
Več-čutno učenje je izrazito bolj uspešno. Še posebej pomaga otrokom, ki imajo težave pri učenju ter otrokom z disleksijo.

Več-čutno učenje je izrazito bolj uspešno. Še posebej pomaga otrokom, ki imajo težave pri učenju ter otrokom z disleksijo.

In kako vpeljem več-čutno učenje v vsakdanje šolsko delo?

Da bi podajanje snovi obogatili in ga razširili na več čutov se vprašajte:

Vizualno podajanje

  • Kako bi lahko otrok to učno snov narisal? Morda lahko nariše strip, miselni vzorec ali shemo. Morda lahko oblikuje časovno os. Uporablja naj barve in velike liste.
  • Ali mu lahko ponudimo slikovni material, morda video vsebino? Ali si lahko učno snov ogleda v resničnem okolju?

Slušno podajanje

  • Ali lahko morda oblikujemo rime? Poznamo kakšno pesem?
  • Otrok naj ponavlja na glas, z njim se pogovarjajmo. Spodbudimo ga, naj kar se je naučil pove drugim družinskim članom ali naj jim zastavi vprašanja povezana s snovjo.

Podajanje skozi gib in dotik

  • Ali lahko pripravimo poskus? Ali lahko snov utrjujemo ob gibanju: korakamo – recimo ko štejemo ali črkujemo, ploskamo – ko se učimo pesmico, ali lahko ponazarimo z gibi in tako dalje. Morda lahko snov ponavljamo med hojo, na sprehodu?
  • Otrok podatke lahko napiše ali nariše na kartončke, ki jih potem jemlje v roke prerazporeja.
  • Ali lahko oblike, ki se jih mora naučiti (recimo črke) izdelamo, morda iz plastelina? Ali lahko namesto svinčnika in papirja uporabi kaj drugega? Zapisujemo lahko v sipke snovi (sladkor, pesek) ali na telo (hrbet, dlan). Mnogokrat svetujejo uporabo smirkovega papirja, po katerem otrok vleče s prstom.

Nekaj idej za učenje črk po več-čutni poti najdete na tej povezavi.


Mnogo več-čutnih učnih pripomočkov lahko izdelate doma.

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on print
Share on email

Naročite se na novičke

in bodite obveščeni o novih funkcijah aplikacije