Da bo učenje uspešno že od 1. razreda dalje
Začetki učenja branja segajo že v zgodnje otroštvo. V tej prvi fazi se otroci seznanjajo z glasovi, ki tvorijo besede, opazujejo zapise, listajo knjige. Učijo se osnovnih konceptov povezanih z branjem.
To je predpriprava na učenje branja. Najbolj pomembno je, da je otok razvije posluh za govor, da sliši zgradbo besed ter da se ob knjigah dobro počuti.
V predšolskem obdobju je otrok dobro razvil posluh za analizo in razumevanja govora, morda se je že naučil nekaj črk. Zdaj ustvarja povezave med simbolom (črko) in glasom, ki ga ta predstavlja - za vse glasove govora. Črke mora prepoznavati hitro in brez napora. Nauči se jih tudi povezati v pare in tričrkovne sklope.
Ko to fazo zaključi zna brez napora brati enozložne besede. Da otrok to res dobro obvlada je izjemnega pomena. Hitro prepoznavanje kratkih črkovnih sklopov je namreč osnova za uspešno učenje branja kasneje.
Otrok se zdaj uči brati besede, ki imajo več zlogov. Nauči se jih dekodirati tako, da ne črkuje ampak vleče. V tem postane spreten in hiter.
Pomembno je, da ne začnemo s predolgimi besedami. Bolj je pomembno, da otrok obvlada tehniko. Ta veščina mu omogoči, da bo lahko kasneje hitro pridobival na tekočnosti.
Ko so osnove usvojene, je čas za branje vezanih besedil. Ta faza traja najdlje. Vsako besedo, ki jo otrok nekajkrat prebere, si zapomni kot celoto. Tako si začne ustvarjati svoj "ortografski leksikon" - nabor besed, ki jih v trenutku prepozna.
Kadar otrok vsako besedo v besedilu v trenutku prepozna kot celoto, bere tekoče in se mu ne zatika. Pri nepoznanih besedah branje upočasni in besedo počasi dekodira z veščino vezave. Tako z branjem samim širi nabor poznanih besed, ki jih zna prebrati hitro.
Starš je otrokov prvi učitelj. Njegov prvi pomočnik, zagovornik in njegov prvi trener.
