Veščina povezovanja dveh glasov v eno enoto je izjemno pomembna. Vadimo jo tako, da začnemo z zvenečimi soglasniki in enostavnimi samoglasniki in otrok dobesedno vleče s prstom. To sosledje treninga zelo hitro obrodi sadove, saj se otrok nauči temeljne veščine vezave, ki jo kasneje brez težav prenaša tudi na druge kombinacije črk. V videu si lahko ogledaš napredek nevrotipične deklice v sedmih dneh vsakodnevne vaje – a ne pozabi, otroci so različni! Pomembno je, da otrok izvaja enostavne vaje do avtomatizma – dokler ne prestavljajo več nobenega napora. Če poskušamo napredek izsiliti s pretežkimi nalogami, je učinek največkrat ravno nasproten. Počasi se daleč pride (če smo le na pravi poti).
Raziskave potrjujejo, da je natančno dekodiranje osnova za kasnejše tekoče branje. Kadar otroci te veščine ne usvojijo dobro, se zatekajo k neučinkovitim strategijam, kot je ugibanje besed iz konteksta ali ugibanje glede na prvi glas. Z branjem nesmiselnih črkovnih zvez brez konteksta učinkovito delamo na tej veščini.
Sistematsko in postopno uvajanje novih glasov in novih podveščin zagotovi, da otrok usvojeno znanje neprestano nadgrajuje. Zagotovljenih je veliko ponovitev, kar pospeši proces, s katerim se črkovni sklopi postopoma zasidrajo v dolgotrajni spomin kot enota. Ta proces se imenuje ortografsko mapiranje in nam zagotovi, da kot dobri bralci besede v trenutku prepoznamo kot celoto.
